Kot intermezzo le preblisk – včasih delo ni le delo ampak tudi užitek. Če naletiš na zidanico v Beli krajini, ki meri leta v stoletjih, potem je to arhi-terna in idej je polno, kaj bi z njo in iz nje, moderno, a s tradicijo v mislih. No ni nujno, da greste ravno na predporočno “probo”, za kar so med drugim uporabljali “hise”. Male hišice niso slaba ideja za kratek športni oddih, kljub temu, da so bile skozi čas namenjem še čemu drugemu, predvsem nešportnemu udejstvovanju v sklopu vasi. Na predlagan način bi spet ponovno zaživele. Samozadostno, divje in stran od civilizacije. Samo arhitektura, narava in vi – take off v pravem smislu besede. Ni to kar iščemo?
tradicija
EASTER STUFF
Pa ne bomo šli v preveč religiozne debate. A izhodišče je bila oljčna vejica v rokah ljudi, ki so prihajali v nedeljo iz cerkve ter množice butaric v fluoroscentno obarvanih oblancih. Odgovor je dal post na fb z naslovom BELOKRANJSKI DRENEK (http://www.facebook.com/belokranjski.muzej) in naključje posnetka lesenega čipkastega pirha z drenom v ozadju (http://www.facebook.com/pages/Belinov-%C5%A1tiblc-Belins-chamber/193603520763813). Namen tega posta ni, da jamramo, koliko tradicije je ušlo ali pa jo spregledamo, ampak zgolj pozitivno pripomniti, da blizu, v vsaki krajini raste marsikaj uporabnega. Navadno ne rabi neke modrnizacije “na slio”. Podobno je v arhitekturi, kjer se obrača vse drugam, samo ne h izvoru in s tem zgubljamo nekaj, kar dom bi moral imeti -in to je dušo / domačnost / uporabost na preprost način. Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega (http://www.hervardi.com/pregovori.php).