Tako bi lahko rekli zapletom, ki nastajajo okoli Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201318&stevilka=654). Največ polemike je sprožil po našem čisto upravičen članek (http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/kako-iz-skednja-naredis-rezidenco), ki nalije čistega vina. Če vam piše v Uredbi, da se vedno izbira tista omejitev, ki je za investitorja ugodnejša, potem ni konca graditeljski svobodi. Se lahko tudi preskoči kak prostorski akt ali drugače prebere. In kadar ni kaj posebej določeno (iz česa pravzaprav je lahko skedenj – piše kje, da na primer ne more biti zidan?) pušča prostor za različna tolmačenja. Če smo iskreni, v nekaterih obmorskih občinah niti parcele niso tako velike, kakršen bi lahko na njih nezahteven objekt lahko postavili. Praktičen primer – vikendica manjših dimenzij s pogledom na morje: nezahteven objekt vinska klet na kmetijskem zemljišču se po CC-SI (http://www.stat.si/doc/klasif/CC-SI_%20pojasnila.pdf) klasificira pod zidanico (12713), mora imeti več kot 50% uporabne površine namenjene nestanovanjski – gospodarski dejavnosti. Torej naredite klet in zgoraj mansardno stanovanje, skupaj 30-50m2 (bolje pod 30m2 bruto, potem res ne rabite nobenega papirja), ostalo pa kot v članku (priključitev na vode, vpis v edvidence, hišna številka) in voila – vikend na morju brez vsega. Za malo denarja. Da pa zgodba ne bo tako enostavna so tu že popravki, v vpogled na http://gradovivoblakih.blogspot.com/2010/04/gradbeno-dovoljenje-nezahtevne-objekte.html in http://www.uradni-list.si/_pdf/2013/Ur/u2013024.pdf#!/u2013024-pdf. Torej, tisti, ki so bili dovolj hitri, že uživajo udobje stanovanjske hiše v objemu preurejenega skednja. Mi temu pravimo vsaka šola nekaj stane – državo. In verjetno enega ministra njegovega stolčka.
U'N'A - You 'and' Architecture 