KDAJ DA IN KDAJ NE?

Kdaj DA in kdaj NE rabim gradbenega dovoljenja je najpogostejša dilema. Toda zakon je jasen vsaj pri graditvi – vsak poseg v konstrukcijo zahteva gradbeno dovoljenje. Da pa nam olajšajo birokrati življenje, so določili za “brez gradbenega”  vzdrževalna dela, med drugim vgradnjo npr. strešnih oken ali klima naprave ter enostavne objekte, kot npr. nadstrešek za avtomobile, nad vhodom.

Zatakne se na primerih, ko bi radi zamenjali strešno kritino in sočasno dodali še frčado. Torej če zamenjate samo strešnike in dodate toplotno izolacijo, ni nobene težave. Izvedba frčade na drugi strani, ker predstavlja poseg v konstrukcijo in spreminja zunanji videz objekta, pa gradbeno dovoljenje potrebuje.

Naj opozorimo, da vsa dela ali gradnja enostavnih objektov (nadstrešek, vrtna lopa, ipd.) ali vzdrževalna dela zahtevajo predhodno pridobitev soglasij s stranih tistih soglasodajalcev, v katerih varovalne pasove posegate (to je 3m obojestransko pri komunalnih vodih ali pa naravna oz. kulturna dediščina). Zadostuje dopis z načrtom parcele, ki prikazuje predviden poseg, v tekstu pa je potrebno podrobeje opisati, kaj in kako boste gradili. Tudi kaka dimenzija / zmogljivost ne bo odveč.

Posebno poglavje v tej dilemi je sprememba namembnosti, kjer zakonodaja določa izrecno kdaj je potrebno gradbeno dovoljenje za nekaj primerov. Tu predlagamo, da se v primeru dvoma uporabi pravilo, ki ga ima upravna enota za presojo – če se poveča vpliv na okolico, potem je gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti potrebno, drugače pa ne. Tipičen primer je če želite v stanovanjski hiši v pritličju npr. odpreti vrtec. Ker imate več obiska in rabite parkirišča, nekaj je več hrupa ter obremenitve komunalnih vodov, kar skupaj predstavlja povečanje vplivovna okolico. No, po novem v enostanovanjskih za spremembo namembnosti ni več treba gradbenega dovoljenja.

Torej preden se lotite gradnje, pa naj bo ograja, garaža ali pa fasada, preverite preko lokacijske informacije ali kar Pravilnika (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200837&stevilka=1567)  kdaj DA in kdaj NE!

LEGALIZE IT!

Z besedami legendarnega B. Marleya lahko povzamemo, kar zahteva zakonodaja že od leta 2008. Načelo evidentiranosti (vpisan objekt / stavba / zemljišče v zemljiško knjigo, evidence javne komunalne infrastrukture, “kataster”,…) vsak dan bolj občutimo, ko občine končno sprejemajo prostorske akte.

Da poenostavimo – vsak objekt mora bit zgrajen skladno = enako kot zapisano v gradbenem dovoljenju. Izjeme so objekti pred 31.12.1966, ki se jemljejo kot zakonito zgrajeni.

Kdaj opazite, da je pri vašem objektu / parceli kaj narobe? Ko želite npr. postaviti garažo / nadstrešnico (nezahtevni objekt) ali rekonstruirati obstoječi stanovanjski objekt. Takrat na upravni enoti, skladno z zakonom, preverijo ali:

1.v primeru, da so na parceli še drugi objekti, ti zgrajeni skladno z gradbenimi dovoljenji

2. je objekt, ki se rekonstuira, zgrajen skladno z izdanim prvotnim gradbenim dovoljenjem

Po temeljitejši raziskavi navadno na dan družinske skrivnosti kot samograditeljsko prilagajanje tipskih načrtov ali gradnja raznih vrtnih lop in nadstrešnic na parceli.

Rešitev je preprosta:

– pred začetkom postopka poiščite in preverite obstoj in vsebino gradbenih dovoljenj ter ali so zgrajeni objekti skladni z njim

– legalizirajte, neskladno zgrajene  objekt in hkrati predvidite nove posege – vse v enem postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja

Nasvet za naprej: Preden kaj postavite, preverite, ali je objekt skladen s prostorskimi akti, čeprav gre za navadno ograjo ali utrjeno dvorišče!