NA STEŽAJ ODPRTA VRATA

zidanica stara 200let

Bi moral biti leitmotif današnjega turizma. Predvsem tam, kjer ni neke industrije in kjer recesija kosi vse pred seboj. Govorimo o krajinah, gričih, in njihovih zidanicah in gorcah. Mogoče ne toliko o tistih novodobnih, povojnih kot tistih starih, ki so ostale še od dedovega deda in jo sedaj ded oskrbuje, da ostane za vnuke. Najraje seveda lesene, z zidano kletjo, ki so vzor današnji pasivni hiši, brez odvečnih naprav in termostatov. Ki ne rabijo nikogar in imajo vse same – voda se v štirno lovi iz strešin, wc je zelo naraven (na štrbunk). V bistvu vas sprašujemo, zakaj ti osamelci, ki se jim vrata odprejo, ko je treba v trtje ali košnjo pa potem jeseni, na kletarjenje ali pokušnjo, ne bi bolj oživeli? In zakaj je v enem stavku nek gospod na našem štantu preprosto rekel, da dokler so zidanice prazne, recesije ni? Ter zakaj dodajamo, da vse imamo, samo pogledati je treba z drugačnimi očmi? Biser do bisera posejan po prisojnih pobočjih gričev, a brez luči v oknih v poletni noči. Zato vzklik – odprite njihova vrata na stežaj! Ljudje iščejo izkušnjo, ne luksuz… In ne preobilice pijače in hrane. Skromnost, po starem. To je prihodnost.

TIME OFF

TECAJ VRATA

Kot intermezzo le preblisk – včasih delo ni le delo ampak tudi užitek. Če naletiš na zidanico v Beli krajini, ki meri leta v stoletjih, potem je to arhi-terna in idej je polno, kaj bi z njo in  iz nje, moderno, a s tradicijo v mislih. No ni nujno, da greste ravno na predporočno “probo”, za kar so med drugim uporabljali “hise”. Male hišice niso slaba ideja za kratek športni oddih, kljub temu, da so bile skozi čas namenjem še čemu drugemu, predvsem nešportnemu udejstvovanju v sklopu vasi. Na predlagan način bi spet ponovno zaživele. Samozadostno, divje in stran od civilizacije. Samo arhitektura, narava in vi – take off v pravem smislu besede. Ni to kar iščemo?

EASTER STUFF

LESENI PIRH NA DRENU

Pa ne bomo šli v preveč religiozne debate. A izhodišče je bila oljčna vejica v rokah ljudi, ki so prihajali v nedeljo iz cerkve ter množice butaric v fluoroscentno obarvanih oblancih. Odgovor je dal post na fb z naslovom BELOKRANJSKI DRENEK (http://www.facebook.com/belokranjski.muzej) in naključje posnetka lesenega čipkastega pirha z drenom v ozadju (http://www.facebook.com/pages/Belinov-%C5%A1tiblc-Belins-chamber/193603520763813). Namen tega posta ni, da jamramo, koliko tradicije je ušlo ali pa jo spregledamo, ampak zgolj pozitivno pripomniti, da blizu, v vsaki krajini raste marsikaj uporabnega. Navadno ne rabi neke modrnizacije “na slio”.  Podobno je v arhitekturi, kjer se obrača vse drugam, samo ne h izvoru in s tem zgubljamo nekaj, kar dom bi moral imeti -in to je dušo / domačnost / uporabost na preprost način. Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega (http://www.hervardi.com/pregovori.php).

VERY TRADITIONAL

pop za na net

Se najdejo in jih je – ogromno malih navdihov. In smo pozabili nanje, ker ne pridejo več prav v naših vsakdanih. A mogoče se lahko še vedno kaj črpa, tako mislim, da je pravi pristop (http://www.pinb.si/belokranjska-hisa/). Naš piskerček je pri ižah, štibeljcih, kamricah pa vsem kar temu pripada in ker si je včasih treba kako res staro domačo narečno prevest dajemo v zabavno raziskovanje (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovar_nare%C4%8Dnih_in_manj_znanih_besed) in nadaljne brskanje za vztrajne (http://www.slovarbesed.com/). Pa pazite, da vam ne bo spuznilo danes na snegu…

VEŠ ARHITEKT SVOJ DOLG?

3tst70-200_138arp

Ob slovenskem kulturnem prazniku samo vtis, da je Vurnik “ta pravi” Plečnik in res čestitke RTV SLO (in tudi ex-mentorju prof. B. Leskovcu) za odlično dokumentarno oddajo Iskalca (http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/iskalca/301145). Ugotavljamo znova in znova, da se je bistvo arhitekture res izgubilo v vrtincu kapitalizma. Razosebljanje in fasaderstvo ne dajeta presežka in ne služita človeku. Pa se odločite sami – dejavni Vurnik s socialnim občutkom in višjim ciljem ali osamljeni Plečnik z iskanjem askeze v materialu. Za vsakega nekaj.