Bi moral biti leitmotif današnjega turizma. Predvsem tam, kjer ni neke industrije in kjer recesija kosi vse pred seboj. Govorimo o krajinah, gričih, in njihovih zidanicah in gorcah. Mogoče ne toliko o tistih novodobnih, povojnih kot tistih starih, ki so ostale še od dedovega deda in jo sedaj ded oskrbuje, da ostane za vnuke. Najraje seveda lesene, z zidano kletjo, ki so vzor današnji pasivni hiši, brez odvečnih naprav in termostatov. Ki ne rabijo nikogar in imajo vse same – voda se v štirno lovi iz strešin, wc je zelo naraven (na štrbunk). V bistvu vas sprašujemo, zakaj ti osamelci, ki se jim vrata odprejo, ko je treba v trtje ali košnjo pa potem jeseni, na kletarjenje ali pokušnjo, ne bi bolj oživeli? In zakaj je v enem stavku nek gospod na našem štantu preprosto rekel, da dokler so zidanice prazne, recesije ni? Ter zakaj dodajamo, da vse imamo, samo pogledati je treba z drugačnimi očmi? Biser do bisera posejan po prisojnih pobočjih gričev, a brez luči v oknih v poletni noči. Zato vzklik – odprite njihova vrata na stežaj! Ljudje iščejo izkušnjo, ne luksuz… In ne preobilice pijače in hrane. Skromnost, po starem. To je prihodnost.
Avtor: www.UNA.si
TIME TO DO “THE CHANGE”
Ker je včasih treba pisati z namenom, da se kaj spremeni. A ker je nekaj drobnega, ki lahko na nekaj vpliva in nekaj spremeni, že napisano, danes samo link… Čas je, da naredite “spremembo”… klik, like, share…
HOW TO MAKE IT LEGAL?
TIME OFF
Kot intermezzo le preblisk – včasih delo ni le delo ampak tudi užitek. Če naletiš na zidanico v Beli krajini, ki meri leta v stoletjih, potem je to arhi-terna in idej je polno, kaj bi z njo in iz nje, moderno, a s tradicijo v mislih. No ni nujno, da greste ravno na predporočno “probo”, za kar so med drugim uporabljali “hise”. Male hišice niso slaba ideja za kratek športni oddih, kljub temu, da so bile skozi čas namenjem še čemu drugemu, predvsem nešportnemu udejstvovanju v sklopu vasi. Na predlagan način bi spet ponovno zaživele. Samozadostno, divje in stran od civilizacije. Samo arhitektura, narava in vi – take off v pravem smislu besede. Ni to kar iščemo?
(DON’T) PAINT IT BLACK
Lahko rečemo, saj ocena 20 000 črnih gradenj ni ravno prava, pa nismo črno-gledi. Seznam je bolj dolg. Predvsem, ker pozabljamo, kaj vse je nelegalna gradnja.
Zakon pozna več vrst “črnih gradenj”, skupni naziv je nedovoljene gradnje:
– nelegalna gradnja pomeni, da se je gradnja oziroma dela, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja – po domače vsi objekti, večji kot določa Uredba za enostaven objekt in vse, pri čemer posegate v konstrukcijo objekta in ne spada v vzdrževalna dela in ste jih izvajali, ne da bi se pred tem oglasili na lokalni Upravni enoti
– neskladna gradnja pomeni, da je z gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njimi – po domače (spet) – če ste v EX-YU zidali po tipskem načrtu (z gradbenim dovoljenjem) pa je zidar ali kak domači zadevo nadvišal za eno “šaro”, da se izkoristi podstreha oz. se je dodal vetrolov, ali okna drugače izvedla, mogoče prizidalo balkon ali teraso zaprlo; kar se rabe tiče – v enostanovanjski hiši se izkoristi podstreha pa sedaj živii tam že naslednja generacija z družino (to je potem večstanovanjski objekt). Novodobne napake – kupili ste hišo na ključ ali montažno hišo pa je ta prenizka ali previsoka…spet neskladna gradnja! V prvih dveh točkah je to “lastna” odgovornost, pri zadnji pa tistega, ki vam je zadevo “prodal”. Do spoznanja za slenje pridete, ko vpisujete hišo v uradne evidence in vam geodet vse še enkrat premeri…
– nevarna gradnja pomeni, da je gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajen objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico – nenazadnje po domače, ker je nekdo nekaj več iz strehe naredil kot bi smel, pa vam zato zamaka v hišo (dvojček, vrstne hiše) ali voda s strehe teče na parcelo, če je postavil škarpo in se ta ruši na cesto, mogoče izkopal breg pa ta sedaj polzi…
Dodajamo v branje, kaj se govori v stroki nekaj let prepozno (na “črno” smo “zdivjali” že v 60′) in kako to malo pop-ulistično šele zdaj obešamo na križ. V resnici pa je v “črno” zavita večina – običajen posameznik, ki je tebi nič meni nič hudega želeč samo skrbel za svojo družino in si gradil čim bolj uporaben dom. In inšpekcija vedno udari malega (v nekaj dneh), na velikega pa pozabi…
Toda tu nismo zato, da podpiramo “na črno” – lažje in ceneje je, kot že nekoč napisano, graditi LEGALNO. Za enkrat ne bo šlo po hrvaških stopinjah, ker tudi za rušenje ni denarja… Ne podaljšujmo jim seznama!
“KAJ MI PA MOREJO…”
……, “če bo iz moje lope vikend nastal!”, lahko poje vsak, ki je ujel prvi val Uredbe in še tudi čas prvega popravka, ki ni bil neka hujša ovira. Toda preobrat pod pritiskom strokovne javnosti kot Upravnih enot bil prehud, zato je vlada ukrepala na vrat na nos, a bolj za silo. Bistveno je, da ima glavno besedo nazaj spet občinski prostorski akt, kot je to zapisano v pojasnilih Ministrstva. Da pa nam bo življenje lažje, ali bolje – da vemo, kaj nas čaka na Upravni enoti, prilagamo v branje malo pojasnil, namenjenih s strani države ravno njim. Boste lahko še naprej popevali ali ne? Odvisno katero luknjico iščete, Uredba še velja…
GLITCH IN THE SYSTEM
Tako bi lahko rekli zapletom, ki nastajajo okoli Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201318&stevilka=654). Največ polemike je sprožil po našem čisto upravičen članek (http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/kako-iz-skednja-naredis-rezidenco), ki nalije čistega vina. Če vam piše v Uredbi, da se vedno izbira tista omejitev, ki je za investitorja ugodnejša, potem ni konca graditeljski svobodi. Se lahko tudi preskoči kak prostorski akt ali drugače prebere. In kadar ni kaj posebej določeno (iz česa pravzaprav je lahko skedenj – piše kje, da na primer ne more biti zidan?) pušča prostor za različna tolmačenja. Če smo iskreni, v nekaterih obmorskih občinah niti parcele niso tako velike, kakršen bi lahko na njih nezahteven objekt lahko postavili. Praktičen primer – vikendica manjših dimenzij s pogledom na morje: nezahteven objekt vinska klet na kmetijskem zemljišču se po CC-SI (http://www.stat.si/doc/klasif/CC-SI_%20pojasnila.pdf) klasificira pod zidanico (12713), mora imeti več kot 50% uporabne površine namenjene nestanovanjski – gospodarski dejavnosti. Torej naredite klet in zgoraj mansardno stanovanje, skupaj 30-50m2 (bolje pod 30m2 bruto, potem res ne rabite nobenega papirja), ostalo pa kot v članku (priključitev na vode, vpis v edvidence, hišna številka) in voila – vikend na morju brez vsega. Za malo denarja. Da pa zgodba ne bo tako enostavna so tu že popravki, v vpogled na http://gradovivoblakih.blogspot.com/2010/04/gradbeno-dovoljenje-nezahtevne-objekte.html in http://www.uradni-list.si/_pdf/2013/Ur/u2013024.pdf#!/u2013024-pdf. Torej, tisti, ki so bili dovolj hitri, že uživajo udobje stanovanjske hiše v objemu preurejenega skednja. Mi temu pravimo vsaka šola nekaj stane – državo. In verjetno enega ministra njegovega stolčka.
EASTER STUFF
Pa ne bomo šli v preveč religiozne debate. A izhodišče je bila oljčna vejica v rokah ljudi, ki so prihajali v nedeljo iz cerkve ter množice butaric v fluoroscentno obarvanih oblancih. Odgovor je dal post na fb z naslovom BELOKRANJSKI DRENEK (http://www.facebook.com/belokranjski.muzej) in naključje posnetka lesenega čipkastega pirha z drenom v ozadju (http://www.facebook.com/pages/Belinov-%C5%A1tiblc-Belins-chamber/193603520763813). Namen tega posta ni, da jamramo, koliko tradicije je ušlo ali pa jo spregledamo, ampak zgolj pozitivno pripomniti, da blizu, v vsaki krajini raste marsikaj uporabnega. Navadno ne rabi neke modrnizacije “na slio”. Podobno je v arhitekturi, kjer se obrača vse drugam, samo ne h izvoru in s tem zgubljamo nekaj, kar dom bi moral imeti -in to je dušo / domačnost / uporabost na preprost način. Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega (http://www.hervardi.com/pregovori.php).
SLOVENSKI LES JE ZAKON!
In res nam da lahko več kot samo funkcijo! V bistvu nam ustvari tisti občutek domačnosti, udobja in varnosti. Ker je naš in lahko s ponosom rečeš “to je pa tukaj zraslo, iz naše zemlje”! In potem še ščepec nostalgije v obliki skritega, zavitega oblikovanja, ki tradicionalne prvine predstavi malo drugače. Pa vseeno ohrani dušo. Da povzamemo – kaj torej naredi izdelek, kaj mu da dodano vrednost? Substanca. In kaj je bolj močnega kot re-etno domovine-dar? Da, da, že se riše nasmešek na obrazu….
A več o lesu in ideji za njim na http://www.facebook.com/pages/Belinov-%C5%A1tiblc-Belins-chamber/193603520763813.