NA STEŽAJ ODPRTA VRATA

zidanica stara 200let

Bi moral biti leitmotif današnjega turizma. Predvsem tam, kjer ni neke industrije in kjer recesija kosi vse pred seboj. Govorimo o krajinah, gričih, in njihovih zidanicah in gorcah. Mogoče ne toliko o tistih novodobnih, povojnih kot tistih starih, ki so ostale še od dedovega deda in jo sedaj ded oskrbuje, da ostane za vnuke. Najraje seveda lesene, z zidano kletjo, ki so vzor današnji pasivni hiši, brez odvečnih naprav in termostatov. Ki ne rabijo nikogar in imajo vse same – voda se v štirno lovi iz strešin, wc je zelo naraven (na štrbunk). V bistvu vas sprašujemo, zakaj ti osamelci, ki se jim vrata odprejo, ko je treba v trtje ali košnjo pa potem jeseni, na kletarjenje ali pokušnjo, ne bi bolj oživeli? In zakaj je v enem stavku nek gospod na našem štantu preprosto rekel, da dokler so zidanice prazne, recesije ni? Ter zakaj dodajamo, da vse imamo, samo pogledati je treba z drugačnimi očmi? Biser do bisera posejan po prisojnih pobočjih gričev, a brez luči v oknih v poletni noči. Zato vzklik – odprite njihova vrata na stežaj! Ljudje iščejo izkušnjo, ne luksuz… In ne preobilice pijače in hrane. Skromnost, po starem. To je prihodnost.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s