Tako bi lahko rekli zapletom, ki nastajajo okoli Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201318&stevilka=654). Največ polemike je sprožil po našem čisto upravičen članek (http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/kako-iz-skednja-naredis-rezidenco), ki nalije čistega vina. Če vam piše v Uredbi, da se vedno izbira tista omejitev, ki je za investitorja ugodnejša, potem ni konca graditeljski svobodi. Se lahko tudi preskoči kak prostorski akt ali drugače prebere. In kadar ni kaj posebej določeno (iz česa pravzaprav je lahko skedenj – piše kje, da na primer ne more biti zidan?) pušča prostor za različna tolmačenja. Če smo iskreni, v nekaterih obmorskih občinah niti parcele niso tako velike, kakršen bi lahko na njih nezahteven objekt lahko postavili. Praktičen primer – vikendica manjših dimenzij s pogledom na morje: nezahteven objekt vinska klet na kmetijskem zemljišču se po CC-SI (http://www.stat.si/doc/klasif/CC-SI_%20pojasnila.pdf) klasificira pod zidanico (12713), mora imeti več kot 50% uporabne površine namenjene nestanovanjski – gospodarski dejavnosti. Torej naredite klet in zgoraj mansardno stanovanje, skupaj 30-50m2 (bolje pod 30m2 bruto, potem res ne rabite nobenega papirja), ostalo pa kot v članku (priključitev na vode, vpis v edvidence, hišna številka) in voila – vikend na morju brez vsega. Za malo denarja. Da pa zgodba ne bo tako enostavna so tu že popravki, v vpogled na http://gradovivoblakih.blogspot.com/2010/04/gradbeno-dovoljenje-nezahtevne-objekte.html in http://www.uradni-list.si/_pdf/2013/Ur/u2013024.pdf#!/u2013024-pdf. Torej, tisti, ki so bili dovolj hitri, že uživajo udobje stanovanjske hiše v objemu preurejenega skednja. Mi temu pravimo vsaka šola nekaj stane – državo. In verjetno enega ministra njegovega stolčka.
Month: marec 2013
EASTER STUFF
Pa ne bomo šli v preveč religiozne debate. A izhodišče je bila oljčna vejica v rokah ljudi, ki so prihajali v nedeljo iz cerkve ter množice butaric v fluoroscentno obarvanih oblancih. Odgovor je dal post na fb z naslovom BELOKRANJSKI DRENEK (http://www.facebook.com/belokranjski.muzej) in naključje posnetka lesenega čipkastega pirha z drenom v ozadju (http://www.facebook.com/pages/Belinov-%C5%A1tiblc-Belins-chamber/193603520763813). Namen tega posta ni, da jamramo, koliko tradicije je ušlo ali pa jo spregledamo, ampak zgolj pozitivno pripomniti, da blizu, v vsaki krajini raste marsikaj uporabnega. Navadno ne rabi neke modrnizacije “na slio”. Podobno je v arhitekturi, kjer se obrača vse drugam, samo ne h izvoru in s tem zgubljamo nekaj, kar dom bi moral imeti -in to je dušo / domačnost / uporabost na preprost način. Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega (http://www.hervardi.com/pregovori.php).
SLOVENSKI LES JE ZAKON!
In res nam da lahko več kot samo funkcijo! V bistvu nam ustvari tisti občutek domačnosti, udobja in varnosti. Ker je naš in lahko s ponosom rečeš “to je pa tukaj zraslo, iz naše zemlje”! In potem še ščepec nostalgije v obliki skritega, zavitega oblikovanja, ki tradicionalne prvine predstavi malo drugače. Pa vseeno ohrani dušo. Da povzamemo – kaj torej naredi izdelek, kaj mu da dodano vrednost? Substanca. In kaj je bolj močnega kot re-etno domovine-dar? Da, da, že se riše nasmešek na obrazu….
A več o lesu in ideji za njim na http://www.facebook.com/pages/Belinov-%C5%A1tiblc-Belins-chamber/193603520763813.